Odpadki primerni za kompostiranje

vrtni odpadki na grediNa vrtnem kompostu lahko kompostiramo različne organske odpadke, ki nastanejo na vrtu, v kuhinji in v domu. Kadar ne gre za ostanke zelnatih rastlin, smo pazljivi, da plast odpadkov ni predebela, kar lahko ovira proces kompostiranja.

Na kompost lahko odložimo:

  • ostanke zelenjave, ki zraste na zelenjavnem vrtu,
  • ostanke trate po košnji,
  • ostanke različnih zelnatih okrasnih rastlin,
  • veje in ostanke žive meje, ki jih zrežemo ali zmeljemo,
  • enoletni vrtni plevel, preden napravi semena,
  • trajni pleveli brez korenin,
  • odpadlo listje in ovenelo cvetje,
  • nezaželene rastline, ki se zasadijo v vrtu,
  • organski odpadki iz kuhinje rastlinskega izvora,
  • ostanki jedi,
  • jajčne lupine,
  • kavna gošča, ostanki čaja, filter vrečke (če so iz organskega materiala),
  • papir in lepenka v manjših količinah,
  • volneni in bombažni odpadki,
  • lesni pepel.

Na kompost ne smemo odložiti:

  • ostankov živalskega izvora,
  • materialov, ki se ne razgradijo (kovine, plastika, itd.),
  • kemično obdelanih lupin sadja (npr. lupine citrusov),
  • odpadkov, ki (močno) smrdijo,
  • ostankov bolnih rastlin,
  • rezano cvetje iz cvetličarn,
  • pelin.

Na kompost ne odlagamo svežih trajnih plevelov s koreninami, ker bodo iz njih odgnale nove rastline. Lahko pa trajne plevele posušimo na soncu in jih po nekaj dnevih sušenja odložimo na kompostu.

Na kompost lahko odlagamo strupene rastline. Rastlinski strupi ne vplivajo na kakovost komposta, niti kasneje ne pridejo v zelenjavo, ki jo zaužijemo.

Nikoli ne kompostiramo rastlinskih ostankov z območij, ki so onesnažena s težkimi kovinami in drugimi škodljivimi snovmi. Prav tako ne kompostiramo ostanke rastlin, ki rastejo ob cestah. Ko se enkrat škodljive snovi znajdejo v našem kompostu, lahko preko rastlin pridejo v našo prehrano in škodujejo zdravju.

Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem