Sajenje dreves na meji

Drevesa na meji so pogosto vzrok za spor med sosedi. Da se takšnim sporom ognemo, drevesa sadimo tako daleč od meje, da ne segajo na sosedovo stran in da ne ogrožajo sosedove lastnine. Visoke smreke se lahko v močnem vetru poderejo in, če padejo na sosedov vrt, pergolo ali celo hišo, bomo morali pokriti vse stroške.

Če drevo že stoji na meji, potem po stvarnopravnem zakoniku velja, da se njegovi plodovi delijo sorazmerno med oba lastnika. Drevo je v skupni lasti. Sosed lahko vedno zahteva odstranitev drevesa na meji, če ovira ali onemogoča rabo njegove nepremičnine. V primeru, da segajo veje ali korenine na sosedovo stran, čeprav drevo ni na meji, lahko zahteva njihovo odstranitev, ali pa to stori sam. Pri tem ne odgovarja za preživetje drevesa. To je še posebej pomembno pri živih mejah, ki jih je smiselno saditi toliko na našo stran, da ne segajo na sosedovo. Vsi sadeži, ki padejo na sosedovo parcelo, so njegova last.

Ko delamo vrtno ograjo ali zasajamo drevesa ob meji, se je smiselno o tem prej pogovoriti s sosedom. Dobri medsosedski odnosi bodo koristili nam in sosedu, saj je pogosto vzajemna pomoč več kot le dobrodošla, z dobrimi odnosi se bomo tudi ognili marsikaterim težavam in nepotrebnim stroškom.

Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem