Gojenje korenovk

KorenjeMed korenovke štejemo zelenjavno, ki ustvari koren, ki ga uživamo. Koren (lahko tudi gomolj) je odebeljena korenina ali odebeljeni del stebla. V ta del rastlina shranjuje hranilne snovi. Pomembna lastnost korenovk je, da jih je lahko dokaj enostavno shranjevati daljši čas v kleti.

Med korenovke se uvrščajo: korenje, redkev, pastinak, repa, peteršilj, rdeča pesa, hren, gomoljna zelena, kolerabica, črni koren in drugo.

Večino korenovk gojimo kot enoletnice in jih razmnožujemo s semeni. Večino sejemo na prosto v prvi polovici pomladi (marec, april), le tiste, ki so jesenske (npr. koleraba, repa) sejemo na prosto tekom poletja. Za dobro rast in obilen pridelek potrebujejo z organskimi snovmi bogata tla. Najbolj jim prija kompost, hlevskega gnoja pa se raje izogibajmo, saj nanje ne učinkuje dobro. Sejemo tako, da zagotovimo dovolj prostora za razvoj. Pregosto posejano korenje ne bom moglo razviti dovolj velikega korena, enako velja tudi za druge korenovke. Pred setvijo dobro preučimo navodila in po kalitvi ustrezno redčimo, da bo med posameznimi rastlinami primerna razdalja. Korenovke ne prenašajo dobro suše. V sušnih dnevih jih redno zalivamo.

Gredica z mlado kolerabo

Od nadlog največjo težavo korenovkam predstavljajo strune, kapusova muha in bolhač.

Večina korenovk je godna za pobiranje od konca poletja do zime. Nekatere, kot so redkvica, korenček, rdeča pesa, pa prej, lahko pa jih sejemo tudi večkrat in imamo tako pridelek skozi daljše obdobje. Liste peteršilja lahko nabiramo sproti, enako velja za njegove korene.

Korenovke lahko po pobiranju shranimo za do pol leta. To storimo tako, da pobrane korene ali gomolje očistimo zemlje z mehko krtačo in odstranimo majhne korenine. Korene in gomolje zložimo v zaboje, škatle ali posode s peskom tako, da se med seboj ne stikajo. Zaboje shranimo v hladni in zračni kleti.

Zanimive sorodne vsebine: