Naravni travnik na vrtu

Naravni vrt naj bi čim bolj posnemal naravno okolje. Na videz je takšen vrt videti res naraven, vendar je vsak njegov element tehtno premišljen. Sestavni del naravnega vrta je lahko tudi pravi naravni travnik. Ne gre za gredo, kjer imamo posajene cvetoče rastline, ki pri nas uspevajo v naravi, temveč za pravo pravcato mešanico travniških rastlin na večji površini. Takšen travnik si lahko omislimo, če imamo dovolj velik vrt.

Naravni travniki so polni cvetočega rastlinja. Na povprečnem naravnem travniku lahko najdemo več kot 150 različnih rastlinskih vrst, številne žuželke in druge živali. Konec aprila, maja in junija se takšni travniki bohotijo s cvetlicami, med katerimi lahko najdemo tudi takšne, ki so pri nas ogrožene. Takšen travnik je na pogled lep in zanimiv za vsakega, ki obožuje naravo in rastlinje.

Cvetoč travnik

Tudi na domačem vrtu lahko vzgojimo tak travnik in ga negujemo, z leti pa se bo število rastlinskih vrst močno povečalo, z različnimi rastlinami pa se bo povečalo tudi število živali.

Za naravni travnik potrebujemo dovolj veliko travnato površino. Večja, kot je, bolje bo. Zaželeno pa je vsaj kakšnih 100 m2. Če urejamo nov vrt in tak travnik že imamo, potem ga le ustrezno negujemo, če pa želimo naravni travnik ustvariti iz trate, pa bomo potrebovali nekaj let, da se bodo naselile cvetlice.

Za naravni travnik je potrebna pravilna nega. Marsikdo bo pomislil, da travnato zemljišče prepustimo naravi, da dela po svoje in bo sama ustvarila naravni travnik. To je zelo velika zmota in kaže na nerazumevanje delovanja narave. Naravni travnik potrebuje ustrezno nego.

Cvetoč travnik

Najbolj pomembna je košnja. Travnika ne smemo prepustiti samega sebi, saj ga bo v nekaj letih začelo preraščati grmovje. V našem okolju narava teži k ustvarjanju gozdov. Tako se na goli površini običajno najprej razvije travnik, v nekaj letih se naselijo grmovnice, še kasneje pa začno prevladovati drevesa in v nekaj desetletjih dobimo prvo obliko gozda. Na domačem vrtu gozda vsekakor ne želimo, zato vsako leto redno kosimo. Prvo košnjo opravimo na začetku poletja, ko odcveti in napravi semena večina cvetlic. Košnjo do jeseni nekajkrat ponovimo. Na ta način preprečimo razvoj grmovnic in dreves.

Pomemben je tudi potek košnje. Na naravnem travniku svoj dom najdejo številne živali. Med njimi so zajci, ježi, slepci, nekatere (nestrupene) kače, številne žuželke, ptice in druge živali. Ko travnik pokosimo, jim odvzamemo življenjski prostor, lahko tudi domovanje. Zato smo pri košnji še posebej previdni. Kosimo vedno z ene strani travnika proti drugi, in sicer tako, da se lahko živali pred kosilnico umaknejo. Sistem košnje, kot ga uporablja večina kmetov, ko kosijo v spirali proti središču, je do živali neprijazen in krut. Če med košnjo v travi opazimo ptičje gnezdo, se mu ognemo in okoli njega pustimo pas nepokošene trave.

Kosimo s koso, nitko na kosilnico ali električno oz. motorno kosilnico, ki ima spredaj škarjaste nože. Z navadno rotacijsko ali valjčno vrtno kosilnico tako visokih rastlin ne bomo mogli kositi.

Naravnega travnika ne gnojimo oz. ga pognojimo na vsakih nekaj let. Pri tem uporabimo kompost ali hlevski gnoj. Nikoli pa ne gnojimo z umetnimi gnojili. Večina cvetočih rastlin potrebuje za uspešno rast revna tla. Če želimo gnojeno trato preoblikovati v naravni cvetoč travnik, bomo potrebovali več let, da bodo tla postala bolj siromašna in bodo travo nadomestile cvetlice.

Katere rastline se bodo razvile na naravnem travniku, je odvisno od tal. Na kislih tleh se pojavijo druge rastline kot na alkalnih apnenčastih tleh. Prav tako ima velik pomen nadmorska višina in vlažnost.
Za naravne travnike je tudi značilno, da se s časom spreminjajo. Vsako leto nas bodo razveseljevale številne cvetoče rastline, nekatere pa se bodo menjale.

Zanimive sorodne vsebine: 
Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem