Rakitovec

Hippophae rhamnoides
Barva cvetov: 
zelena
Čas cvetenja: 
marec
april
Nabiranje: 
oktober

Rakitovec, Hippophae rhamnoides
Slika: Flora von Deutschland, Österreich und der Schweiz (1905), BioLib.de

Rakitovec je do 6 m visok in do 6 m širok listopadni grm ali do 10 m visoko drevo. Ima močno razvejano krošnjo nepravilne oblike. Koreninski sistem je dobro razvit in zelo širok. Na koreninah so gomoljčki z dušičnimi bakterijami. Iz korenin dobro odganja. Poganjki so pokriti s sivkastimi luskami ali dlačicami in polni trdih trnov. Listi so nameščeni izmenjujoče. So enostavni, ozki in suličasti. Dolgi so od 5 do 7 cm in široki do 1 cm. Rob je gladek. Listna površina je sivkasta, dlakasta in na zgornji strani luskasta. Zgornja stran je srebrno zelena. Rakitovec je dvodomen, kar pomeni, da moramo skupaj saditi moške in ženske rastline, če želimo imeti plodove. Cvetovi so zelenkasto rjave barve in v kratkih grozdih. Rakitovec je vetrocvetka. Plodovi so ovalni, od rumenkaste do temno oranžne barve. Široki so okoli 8 mm. Imajo prijeten vonj. Dozorijo jeseni in ostanejo na grmu do pozne zime.

Sorte: 
  • 'Leicora' – debelejši plodovi, sadna sorta.
  • 'Pollmix' – moške rastline proizvedejo veliko cvetnega prahu in je primerna za sajenje ob ženskih rastlinah.
Rastišče: 

Rakitovec se najbolje počuti na peščenih ali ilovnatih vlažnih in dobro odcednih tleh. Ustrezajo mu globoka in bogata tla, uspeva pa tudi na revnih tleh. Potrebuje polno sonce. Odporen je proti soli, nizkim temperaturam in onesnaženju. Dobro prenaša veter.

Nega: 

Dokaj nezahtevna grmovna vrsta. Če želimo bogat pridelek, ga je treba redno gnojiti. Zelo dobro mu dene gnojenje s fosforjevimi gnojili. Obrezujemo ga pozno pozimi in zgodaj spomladi, tako da odstranjujemo bolne, poškodovane in moteče poganjke.

Razmnoževanje: 

Razmnožujemo s semeni jeseni ali spomladi in poleti z neolesenelimi potaknjenci.

Uporaba: 

Čeprav so plodovi užitni, ga uporabljamo predvsem kot okrasni grm. Rakitovec uporabljamo za žive meje in za zaščitne pasove pred vetrom. Sadimo ga lahko tudi posamič. 

Ker ima razširjen in močan koreninski sistem je primeren za terasaste vrtove, ker dobro utrjuje brežine.

Plodovi so užitni. Iz njih lahko naredimo čaj, sok, sirup in marmelado. Plodovi lahko uživamo neobdelane, vendar so okusni šele, ko povsem dozorijo.

Čaj, sok in sirup iz plodov se uporabljajo pri zdravljenju prehlada, gripe in drugih virusnih okužb.

Opozorila: 

Trni so nevarni, zato jih ne sadimo na območjih, kjer se zadržujejo otroci.

Korenine so zelo agresivne in močne. Zelo hitro lahko začnejo dvigovati tlakovce na dvoriščih in poteh ter uničevati asfalt.

Knjiga o drevesih - Drevrsne vrste na Slovenskem