Zanimivosti

20. februar 2017 - Space10, Ikein laboratorij za oblikovanje za prihodnost, je objavil načrte za vrt sferični vrt, ki si ga lahko postavi vsakdo. Vrt, ki omogoča gojenje rastlin v več nivojih, je namenjen samooskrbi, kjer nimamo možnosti večjih vrtov ali površin za pridelavo hrane. Vrt so poimenovali »Growroom« ali »soba za gojenje« v prevodu. Z njim želijo vsem zainteresiranim omogočiti lastno pridelavo zelenjave.

Kamilični čaj običajno uporabljamo pri blaženju prebavnih težav. Uporaben pa je tudi na vrtu, kjer ga lahko uporabimo v različne namene. Kamilico gojimo na vrtu zaradi njenega nežnega in zanimivega videza in zaradi cvetov, iz katerih lahko pripravimo kamilični čaj.

Rastlinstvo območja, ki obdaja Jadran, je zelo zanimivo. Območje je zaradi svoje geografske lege zelo zanimivo, kar se odraža tudi v pestrosti rastlinstva, ki ni le avtohtono, temveč so ga ljudje prinesli iz širnega sveta. Številne take rastline se tu dobro počutijo in so se udomačile. Pestrost drevesnih in rastlinskih vrst na obali od Italije do Albanije je v knjigi Drevesa in grmi Jadrana zelo podrobno popisal prof. dr. Robert Brus. Nastala je obsežna knjiga, ki nam predstavi 126 drevesnih in grmovnih vrst, ki uspevajo na slovenski, hrvaški in črnogorski obali.

Ko se zaključijo božično-novoletni prazniki in polni pričakovanj vstopimo v novo leto, je čas za pospravljanje novoletnega okrasja. V Sloveniji je v navadi, da imamo, med drugim, postavljeno tudi novoletno jelko ali novoletno smreko. Če se trudimo biti do okolja prijazni, potem se odločimo za naravno smreko ali jelko, ki jo vsako leto sproti kupimo in okrasimo. Čeprav bi morda kdo pomislil, da se tako dela škoda naravi, pa je treba vedeti, da je večina novoletnih smrečic na trgu iz narave izbrana pod strokovnim nadzorom (mora imeti oznako Zavoda za gozdove Slovenije) ali pa namensko gojena. Četudi so gojene, imajo manj škodljiv vpliv na okolje, kot ga ima smrečica iz umetne mase (plastike), pa čeprav lahko umetno smreko lahko uporabljamo 20 ali več let.

Vsi, ki imajo dovolj velik vrt, da lahko posadijo drevo ali več dreves, lahko jeseni občudujejo čudovite barvne odtenke, v katere se odenejo drevesa. Tisti, ki takšnega vrta nimajo, pa lahko manjša drevesa vzgajajo v posodah ali pa obiščejo park ali, še bolje, gozd. Jesenske drevesne krošnje so zelo lep okras urbanega okolja, parkov in vrtov. Zelena barva, ki prevladuje večji del sezone, se umakne rumenim, rdečim in rjavkastim odtenkom.

16. september 2016 - Akcija časopisa Vestnik iz Murske Sobote, Rajski zeleni kotiček, v kateri so iskali posebej lepe in prijetne kotičke na vrtovih ali balkonih, je zaključena. V izboru so imeli dve kategoriji - vrt in balkon. Zmagovalni vrt, ki je prejel največ glasov strokovne komisije, pa tudi glasov bralcev Vestnika in spletne strani pomurje.si, je vrt Nine Vratarič iz Polane pri Murski Soboti. Med balkoni pa je zmagal balkon Lidije Pelcl Mes iz Okoslavec.

Robide so rastline gozdnih robov, gozdnih jas in gozdnih posek, gojimo pa jih tudi na vrtovih. V poznem poletju dozorijo njihovi sadeži – robidnice. Te slastne jagode so temne barve in pogosto dozorijo sočasno na celem grmu. Zorenje robidnic je zanimiv proces, ki se vsako poletje dogaja v robidah.

27. julij 2016 - Poletje je odprlo svoja krila in sonce, vročina ter majčkeno več prostega časa nam podajajo roke. Prišel je čas za prijetne poletne popoldneve in večere, v dvoje, s prijatelji in otroki, včasih pa kar v najboljši družbi – sami s seboj. Čudovito je, če jih lahko preživimo obkroženi ne le z dobro družbo, ampak tudi s svežino zelenja. Kaj je lepšega, ko ti toplo zadiši po sivki ali po meti, medtem ko srkaš limonado z medom in meliso? Ko se prijetno zlekneš, tvoje oči pa se spočijejo na barvitosti domačih rož? Nič. Poletje je res prav čas za uživanje in če je ta raj še zelen – česa si lahko potem še želimo?

Ste se kdaj sprehodili skozi gozd in vprašali, koliko dreves je v njem? Kaj pa v Sloveniji? Evropi? Na Zemlji? Do sedaj ni bilo še nikogar, ki bi preštel vsa drevesa na Zemlji. Ker pa to vprašanje ne bega le otroške domišljije, temveč tudi znanstvenike, so se pred časom odločili, da bodo skušali ugotoviti, koliko je dreves na Zemlji. In jim je uspelo. Letos so obelodanili, da je na našem planetu nekaj več kot 3 bilijone dreves.